Opshti informacii za Makedonija

Geografska polozba

Makedonija e antichka, bibliska zemja, geografski locirana vo centralniot del od Balkanskiot poluostrov. Teritorijata na Republika Makedonija zafakja vkupna povrshina od 22 713km2. Makedonija granichi so nekolku zemji: Srbija I Kosovo na sever, Bugarija na istok, Grcija na jug I Albanija na zapad. Makedonija I nejzinite sosedi imaat golem broj na granichni premini.

Makedonska Klima

Makedonija ima promenliva klima od mediteranska do kontinentalna. Letata se zeshki a zimite se umereno ladni. Planinskata klima e prisutna vo planinskite regioni na zemjata i se karakterizira po dolgi i snezni zimi i ladni leta. Vo pogolemiot del od zemjava preovladuva umereno – kontinentalna klima.

Glaven grad

Skopje

Drugi gradovi vo Makedonija:

Skopje e glavniot grad na Makedonija, koj e moderen, politichki, ekonomski i kulturen centar, Ohrid, edno od najposetenite mesta vo zemjata, Bitola, Struga, Tetovo, Strumica, Kavadarci itn.

Naselenie

Etnichkite grupi vo Makedonija se: Makedonci 64.2%, Albanci 25.2%, Turci 3.9%, Romi 2.7%, Srbi 1.8%, Drugo 2.2% (2002 popis)

Oficijalen jazik

Oficijalen jazik vo Makedonija e makedonskiot jazik koj pripagja na grankata od istochni jazici od juzno-slovenskata grupa na jazici. Pokraj oficijalniot jazik, Makedonskiot, vo opshtinite kade shto etnichkite grupi se so nad 20% od vkupnoto naselenie, jazikot na etnichkata grupa e vtor jazik. Ova se albanski, turski, srpski, romski. Shirokiot spektar na jazici e odraz na etnichkata raznovidnost vo Makedonija.

Makedonski politichki sistem

Parlamentarna Republika

Valuta:

Denar (MKD)

Istorija

Makedonija e locirana vo centarot na Juzniot Balkan, severniot del od antichko Helas (Grcija), zapadno od Trakija, i istochno od Ilirija. Makedonija e edno od najstarite iminja ostanati vo Evropskiot kontinent. …povekje Zemjata Makedonija beshe vkluchena vo kralstvoto na Pajonija. Zemjata beshe naselena so Pajonci. Vo 336 P.N.E., Filip II Makedonski ja osvoi Gorna Makedonija, vkluchuvajki gi juzniot i zapadniot del od Pajonija. Aleksandar Makedonski, naslednikot i sin na Filip II go osvoi ostatokot od Makedonija, stignuvajki do Dunav na sever i prikluchil na svojata imperija.
Vo 7ot vek, Justinijan II zatvoril okolu 110,100 makedonski sloveni i gi prefrlil vo Azija i gi prisilil da ja prifatat vlasta na vizantiskiot imperator kako nivni lider.
Okolu krajot na 10ot vek, Republika Makedonija bila vo centarot na politichki i kulturni aktivnosti za vreme na prvata Bugarska imperija pod vodstvo na vladetelot Car Samoil.
Pomegju 13ot i 14ot vek, vladeenjeto na vizantijcite zavrshilo od strana na srpskiot i bugarskiot vladetel.
Makedonija bila pod ropstvo od strana strana na Otomanskata imperija okolu 500 godini.
Od 1912 do 1914, za vreme na Prvata Balkanska vojna, Makedonija beshe osvoena od Srbija.
Posle Prvata Svetska Vojna, Makedonskite sloveni od Srbija stanaa Juzna Srbija i zaboruvaa na srpski dijalekt.
Za vreme na Vtorata Svetska Vojna, Jugoslavija i obezbedi na Makedonija federalen status kako “ Narodna Republika”. Zemjata oficijalno go slavi 8 Septemvri kako “ Den na nezavisnosta na Republika Makedonija” i vo 1993 stanuva chlenka na obedineti nacii.

Makedonska Ekonomija

Ushte od nezavisnosta vo 1991, Makedonija ima napraveno progres vo liberalizacija na nejzinata ekonomija i podobruvanje na delovnoto okruzuvanje. …povekje
Makedonskata ekonomija e dobro povrzana so Evropa kako klient za eksport i izvor na investicii, i kako rezultat na slabost na evrozonata, makedonskata ekonomija pretpela oshtetuvanja. Nevrabotenosta ostana konstantno visoka okolu 30% vo 2008, no moze da se izostavi ulogata na postoenjeto na siviot Pazar, koj se procenuva pomegju 20% i 45% od BDP, shto ne e opfaten od strana na oficijani statistichki podatoci.
Makedonija ja odrzuva makroekonomskata stabilnost preku globalnata finansiska kriza so sproveduvanje na jasna monetarna politika, koja ja zadrzuva domashnata valuta poniska vo odnos na evroto, a so ogranichuvanje na fiskalniot deficit. Vladata se obiduva da ja zajakne fiskalnata politika, no sepak budzetskiot deficit iznesuva 4,2% od BDP vo 2013 i 2014 godina, kojshto postepeno pagja na 3,7% vo 2015 godina, javniot dolg beshe 40,3%, koj e isto taka nizok sporedeno so regionot, shto e od znachenje za edna mala ekonomija.
BDP( paritet na kupovna mokj) $29.04 bilioni (2015)
$28.01 bilioni (2014)
$27.05 bilioni (2013)
Zabeleshka: Podatocite se vo dolari 2015; Makedonija ima golem neformalen sektor, shto ne moze da se gleda vo ovie podatoci. Sporedbana zemjata vo svetot: 131
BDP( oficijalen kurs):
$9,922 bilioni (2015)
BDP( realna stapka na rast)
3.7% (2015)
3.5% (2014)
2.9% (2013)
Sporedba na zemjata vo svetot: 74
BDP( po glava na zitel)
$14,000 (2015 est.)
$13,500 (2014 est.)
$13,100 (2013 est.)
https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mk.html