Severna Makedonija e antichka, bibliska zemja, geografski locirana vo centralniot del od Balkanskiot poluostrov. Teritorijata na Republika Severna Makedonija zafakja vkupna povrshina od 22 713km2. Severna Makedonija granichi so nekolku zemji: Srbija I Kosovo na sever, Bugarija na istok, Grcija na jug I Albanija na zapad. Makedonija I nejzinite sosedi imaat golem broj na granichni premini.
Severna Makedonija ima promenliva klima od mediteranska do kontinentalna. Letata se zeshki a zimite se umereno ladni. Planinskata klima e prisutna vo planinskite regioni na zemjata i se karakterizira po dolgi i snezni zimi i ladni leta. Vo pogolemiot del od zemjava preovladuva umereno – kontinentalna klima.
Skopje
Skopje e glavniot grad na Severna Makedonija, koj e moderen, politichki, ekonomski i kulturen centar, Ohrid, edno od najposetenite mesta vo zemjata, Bitola, Struga, Tetovo, Strumica, Kavadarci itn.
Etnichkite grupi vo Severna Makedonija se: Makedonci 64.2%, Albanci 25.2%, Turci 3.9%, Romi 2.7%, Srbi 1.8%, Drugo 2.2% (2002 popis)
Oficijalen jazik vo Severna Makedonija e makedonskiot jazik koj pripagja na grankata od istochni jazici od juzno-slovenskata grupa na jazici. Pokraj oficijalniot jazik, Makedonskiot, vo opshtinite kade shto etnichkite grupi se so nad 20% od vkupnoto naselenie, jazikot na etnichkata grupa e vtor jazik. Ova se albanski, turski, srpski, romski. Shirokiot spektar na jazici e odraz na etnichkata raznovidnost vo Severna Makedonija.
Parlamentarna Republika
Denar (MKD)
Severna Makedonija e locirana vo centarot na Juzniot Balkan, severniot del od antichko Helas (Grcija), zapadno od Trakija, i istochno od Ilirija. Severna Makedonija e edno od najstarite iminja ostanati vo Evropskiot kontinent. …povekje Zemjata Severna Makedonija beshe vkluchena vo kralstvoto na Pajonija. Zemjata beshe naselena so Pajonci. Vo 336 P.N.E., Filip II Severna Makedonski ja osvoi Gorna Severna Makedonija, vkluchuvajki gi juzniot i zapadniot del od Pajonija. Aleksandar Makedonski, naslednikot i sin na Filip II go osvoi ostatokot od Severna Makedonija, stignuvajki do Dunav na sever i prikluchil na svojata imperija. Vo 7ot vek, Justinijan II zatvoril okolu 110,100 makedonski sloveni i gi prefrlil vo Azija i gi prisilil da ja prifatat vlasta na vizantiskiot imperator kako nivni lider. Okolu krajot na 10ot vek, Republika Severna Makedonija bila vo centarot na politichki i kulturni aktivnosti za vreme na prvata Bugarska imperija pod vodstvo na vladetelot Car Samoil. Pomegju 13ot i 14ot vek, vladeenjeto na vizantijcite zavrshilo od strana na srpskiot i bugarskiot vladetel. Severna Makedonija bila pod ropstvo od strana strana na Otomanskata imperija okolu 500 godini. Od 1912 do 1914, za vreme na Prvata Balkanska vojna, Severna Makedonija beshe osvoena od Srbija. Posle Prvata Svetska Vojna, Makedonskite sloveni od Srbija stanaa Juzna Srbija i zaboruvaa na srpski dijalekt. Za vreme na Vtorata Svetska Vojna, Jugoslavija i obezbedi na Severna Makedonija federalen status kako “ Narodna Republika”. Zemjata oficijalno go slavi 8 Septemvri kako “ Den na nezavisnosta na Republika Severna Makedonija” i vo 1993 stanuva chlenka na obedineti nacii.
Ushte od nezavisnosta vo 1991, Severna Makedonija ima napraveno progres vo liberalizacija na nejzinata ekonomija i podobruvanje na delovnoto okruzuvanje.
…povekje
Severna Makedonskata ekonomija e dobro povrzana so Evropa kako klient za eksport i izvor na investicii, i kako rezultat na slabost na evrozonata,Severna Makedonskata ekonomija pretpela oshtetuvanja. Nevrabotenosta ostana konstantno visoka okolu 30% vo 2008, no moze da se izostavi ulogata na postoenjeto na siviot Pazar, koj se procenuva pomegju 20% i 45% od BDP, shto ne e opfaten od strana na oficijani statistichki podatoci.
Severna Makedonija ja odrzuva makroekonomskata stabilnost preku globalnata finansiska kriza so sproveduvanje na jasna monetarna politika, koja ja zadrzuva domashnata valuta poniska vo odnos na evroto, a so ogranichuvanje na fiskalniot deficit. Vladata se obiduva da ja zajakne fiskalnata politika, no sepak budzetskiot deficit iznesuva 4,2% od BDP vo 2013 i 2014 godina, kojshto postepeno pagja na 3,7% vo 2015 godina, javniot dolg beshe 40,3%, koj e isto taka nizok sporedeno so regionot, shto e od znachenje za edna mala ekonomija.
BDP( paritet na kupovna mokj)
$29.04 bilioni (2015)
$28.01 bilioni (2014)
$27.05 bilioni (2013)
Zabeleshka: Podatocite se vo dolari 2015; Severna Makedonija ima golem neformalen sektor, shto ne moze da se gleda vo ovie podatoci.
Sporedbana zemjata vo svetot: 131
BDP( oficijalen kurs):
$9,922 bilioni (2015)
BDP( realna stapka na rast)
3.7% (2015)
3.5% (2014)
2.9% (2013)
Sporedba na zemjata vo svetot: 74
BDP( po glava na zitel)
$14,000 (2015 est.)
$13,500 (2014 est.)
$13,100 (2013 est.)
https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mk.html
